Moja najljubša stvar na šoli so vsi dogodki, na katerih se med seboj družimo in povezujemo, sklepamo nova prijateljstva in ustvarjamo lepe spomine. To so vse ekskurzije z razredi, duhovne obnove, turneje z zbori, izmenjave in še mnogi drugi manjši dogodki, ki pa nam še toliko bolj polepšajo dneve.
Definitivno bi na šoli spremenil prehrano, ni slaba, ampak bi si kdaj želel malo boljšo, ali pa vsaj količinsko več hrane.
Lokacija šole je popolna, umaknjena od mestnega vrveža, pa še vedno dovolj blizu centra in z dobrimi povezavami, če le nebi tik ob šoli vozil vlak, ampak lahko kot dijak, ki živi v dijaškem domu ob železnici, povem, da sta dom in šola dobro zvočno izolirana in nas vlak ne moti ne pri pouku in ne pri spanju.
Imamo toplo in hladno/navadno opcijo malice, na katero se dijaki na začetku leta prijavimo in praviloma to malico jemo celo leto, razen če se, za kakšen dan izrecno dogovorimo, za kakšno spremembo. Na toplo malico so naročeni predvsem “vozači”, in je v večji meri enaka kosilu, ki ga domski dijaki prejmemo tisti dan. Topla malica je precej raznolika, od zrezkov, obar, žgancev, klobas, rib, dunajskega zrezka, z različnimi prilogami, ponavadi pa je vključen še nek posladek, na primer pita ali pa buhtelj. Navadna malica je še bolj raznolika, dobimo vse od različnih burekov, pice, sendvičev, namazov, paštet, sirovih in orehovih polžkov, hot dogov, do raznih buhteljnov, včasih pa nas malo presenetijo, ko nam ponudijo cel kos ocvrte ribe ali pa kakšen sir v bombeti. Ob vsem tem naša kuhinja pripravlja tudi posebne obroke za dijake z raznimi alergijami, in pa za vegeterijance/vegane. Posebnost na naši šoli pa je zagotovo to, da je vsa prehrana ob petkih brez mesna.
Sam nisem vedel kam bi se vpisal, in sem se na Škofijsko vpisal bolj tako, ker je slučajno hodil sem že moj brat, in to je bila ena mojih najboljših odločitev do sedaj. V teh letih, ki sem jih preživel na teh belih hodnikih, sem doživel toliko lepih trenutkov, od raznih velikih dogodkov, kot je bila ekskurzija v Pariz v 3. letniku, ali pa turneja s pevskim zborom v Švici, pa do tistih najmanjših, spontanih trenutkov na hodnikih, mi bo Škofijska zagotovo ostala v spominu kot eno lepših obdobij mojega življenja. Poleg odlične družbe sovrstnikov pa so tu tudi dostopni in razumevajoči profesorji in ostali zaposleni, s katerimi imamo veliko priložnosti za pogovore, v katerih nam delijo razne življenske izkušnje, nasvete in napotke za življenje, odprti pa so tudi za povsem navadne, vsakdanje pogovore. V splošnem na Škofijski vlada izredno prijetno vzdušje. Res pa je, da je gimnazija precej zahtevna, potrebnega je kar nekaj truda in učenja, vendar se s sprotnim delom, da narediti veliko, tako da ti šola, dokler boš upoštev nasvete profesorjev, ne bo vzela vsega prostega časa.
